Botanični vrt je z veseljem sprejel povabilo Ljubljanske Opere, da sodeluje pri reševanju operne bukve. V načrtu, ki so ga sestavili kar v operni hiši, kar je zelo pohvale vredno, je Botanični vrt prevzel nalogo, da zbira semena in iz njih poizkuša vzgojiti potomke rdečelistne operne bukve. Ker gre za sorto, je bilo že vnaprej pričakovati, da bo zelo malo kaljivega semena, če to sploh bo kalilo. Nalogo cepljenja operne bukve pa je prevzel Arboretum Volčji potok. Ker je bilo tako v vsakem primeru zagotovljeno, da bo bukev lahko preživela, pa čeprav semena morda ne bodo kalila, smo se naloge lotili zelo resno. Že prvo leto smo vsak teden pobirali bukvice, ki so padale na tla in iz njih pobirali žir. Izkazalo se je, da so bila naša predvidevanja zelo pravilna, saj je večina semen bila le navidezno razvita. Gre za tako imenovana prazna ali tudi gluha semena, ki znotraj nimajo razvitega embria. Tista, ki so kazala, da so dovolj razvita, pa smo takoj posejali v gojitvene grede v posebna korita v mešanico listovke in komposta. Prvo leto iz semen ni vzkalila niti ena kalica. Z zbiranjem semen smo nadaljevali tudi drugo leto. Nabrali smo zopet veliko semen, vendar je bil rezultat navidez dobrih semen zopet zelo skromen.
Letos spomladi pa se je zgodil tisti fenomen, ki je v naravi poznan. Ko posekaš drevo, potem v okolici zraste polno mladih kalic, ki jih prej niti ni bilo. Seme tedaj obilno kali. Pri sorti tega zaradi že omenjenih razlogov ni bilo pričakovati, pa se je kljub temu ravno letošnjo pomlad (2007), v kateri je operna bukev tudi padla, le prebudilo nekaj semen iz lanskega leta. Tokrat ne v bližini drevesa, ampak v zavetju gredic Botaničnega vrta. Vzkalile so štiri rastline. Proti pričakovanjem so tudi tri rdečelistne in le ena zelena. Velikokrat je namreč ravno obratno.
Operna bukev, v nekoliko drugačni kombinaciji, se je tako tudi preko semena ohranila. Upamo, da bomo ob primerni negi le lahko vzgojili te štiri sadike v odrasla drevesa.
 |  | |
 |  | |
 |  | |
 | ||
