OBSTOJ BOTANIČNEGA VRTA UNIVERZE V LJUBLJANI JE OGROŽEN!
Peticija ohranimo Botanični vrt, ki deluje že vse od leta 1810.
V Botanični vrt Univerze v Ljubljani sedaj po letu 1974 že drugič posega železnica. Drugi tir do Ivančne Gorice bo zopet odvzel znaten del vrta. Porušena bo stara upravna zgradba kjer je Čajnica Primula. Vse kar je bilo obljubljeno s prvim posegom, da bo zaživel tudi novi vrt na Večni poti je sedaj porušeno. V času corone pa je Botanični vrt na novi lokaciji pod Rožnikom izgubil vse.
Zato podprite Botanični vrt! Zahtevamo drugačne rešitve, da vrt ohranimo v sedanjem obsegu. Na novi lokaciji pa je potrebno izpolniti vse iz leta 1974 dane zaveze in vrtu zgraditi nazaj vse, kar mu je bilo porušeno ter tam urediti 37 ha vrta.
Prvo podpisani vodja Botaničnega vrta znan. Svet. Dr. Jože Bavcon
Povezava do peticije, ki jo lahko podpišete!
OKTOBER V BOTANIČNEM VRTU
Oktober 2026
Razstava
SKRITI ZAKLADI NARAVE MINERALI IN FOSILI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00, od 25.10. dalje 10.00-16.30
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 17.00
STRAHCI V BOTANIČNEM VRTU
Botanični vrt že vsa leta ohranja tisto žlahtno tradicijo izrezovanja strahce iz buč. Nekoč so v tem času buče, ki so jih ponekod gojili za olje drugje, pa so bile buče hrana za prašiče, začele izginevati iz polj.
V Botaničnem vrtu vsako leto ob tem času izrezujemo buče. Letos to bo potekalo 28.10.2026 ob 17 uri. Pečemo kostanj, kuhamo čarobni kompot in naredimo še kakega črnega pajka in organiziramo pravi čarobni voden sprehod po vrtu, kjer bomo spoznali tudi čisto pravo čarobno poučno pokopališče. Pridružite se nam.
SEDMA SELITEV
Danes smo začeli že s sedmo selitvijo sredozemskih rastlin, velike zbirke iz leta 1955 v rastlinjake Marjetice Koper. Kljub obljubam in izjavam leta 2020, kako se bo vrtu zagotovilo prostore in izboljšalo položaj in tudi začelo z novim vrtom, se nič od tega, do sedaj ni zgodilo. O podiranju stavb namenjenih BV je bil totalni embargo, kar velja še danes. Ker nismo poslušni, nas je kazensko prejšnja dekanija s plačami vseh pet raziskovalcev dala na trg. Prav ta tržna skupina pa prinese največ sicris točk 4 290,23. Botanični vrt Univerze v Ljubljani je unikum v Evropi. 2/3 sredstev mora dobiti na trgu in Univerze zato ni prav nič sram. Vrtu se je na novi lokaciji porušilo vse. Odgovor Univerze - spremenjena strategija in zato lahko porušiš neamortizirane stavbe. Nihče od vpletenih ni za uničene stavbe odgovarjal. Celo ocenjene niso bile. Tako se lahko dela z davkoplačevalskim denarjem, ker ustrezni organi države ne delujejo.
Botanični vrt je v tem času obnovil dva svetovna certifikata, postal eden izmed vodilnih vrtov v svetu pri izvajanju zelene infrastrukture, ima največjo semensko banko v srednjeevropskem prostoru, je del projekta Wolemia metacollection kjer je samo 38 svetovnih izbrancev od preko 3700 vrtov v svetu. Izdali smo kar 13 znanstvenih monografij, ki so prisotne v Univerzitetnih knjižnicah po Evropi in se prodajajo v Angliji in Nemčiji. Še več je bilo bilo objavljenih znanstvenih člankov, kar 33, da drugih številnih prispevkov ne štejemo. BV je del ENSCONET mreže semenskih bank, BV zastopa Slovenijo v EU konzorciju botaničnih vrtov in je del drugih mednarodnih projektov. Botanični vrt že 216 let skrbi za ohranjanje rastlin, njihovo predstavitev, renaturacijo habitatov in še kaj, kar je vedno prispevalo k nacionalni identiteti. Ustanovljen je bil kot vrt Domovinske flore in je to zanesljivo ena izmed ustanov, ki s tem prispeva tudi k tako opevani nacionalni varnosti. Brez rastlin ni preživetja v naravi. Le da se Univerza v Ljubljani tega očitno ne zaveda več, če vrtu ne bi rušila stavb, obljube pa so vedno samo pesek v oči javnosti.
Znan. svet. Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta UL, BF
NOVEMBER V BOTANIČNEM VRTU
Torek, 24. november 2026 in sreda 25. november 2026 in četrtek 26. november 2026 ob 17. uri:
Delavnica
IZDELOVANJE VENČKOV
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30
Čajnica Primula je zaprta.
50 LET KARLOVŠKEGA MOSTU V LJUBLJANI
Čez Karlovški most in pod njim je danes tako gost promet, da je velikokrat prav težko priti preko ceste. Potrebno je počakati. Na sicer dokaj vidno ploščo postavljeno ob otvoritvi tako danes skoraj nihče več ne pogleda. Je pa mejnik časa in tudi sam objekt je po petdesetih letih še prav tako mogočen in uporaben. Skupaj z obnovljenim starim mostom iz leta 1864 (MOL 21. 6. 2007) sedanjim pristaniščem za rečne ladje odprtim 31. julija 2015 (MOL) in še prej 7. maja 2009 odprto Hladnikovo brvjo (MOL), ki povezuje Botanični vrt Univerze v Ljubljani s Špico in naprej ob Ljubljanici proti Tromostovju. Prenovljena Ižanka cesto leta 2024 z novo ograjo Botaničnega vrta (MOL) samo zaključuje to celoto. Polno infrastrukture na zelo malem delu, ker ob gradnji mostu v sedemdesetih letih, se je tedaj poglobilo in prestavilo še železniško progo proti Dolenjski.
Če malo pobrskamo po spletu odkrijemo, da je bil projekt Karlovški most narejen po naročilu Republiške skupnosti za ceste, izdelal ga je Gradis, Biro za projektiranje Maribor pod vodstvom Vukašina Ačanskega. Najbolj zanesljivo pa o tem priča vzidana plošča pod mostom na Ižanski cesti ob neposredni bližini Botaničnega vrta, ki ima tukaj poleg mogočnega Grubarjevega prekopa, izdelanega med leti 1772- 1780, takoj za njim najdaljšo domovinsko pravico.
ŽAFRANI, PODLESEK IN STERNBERGIJA SO ZACVETELI
Pri nas poznamo samo žafrane - štiri vrste, ki cvetijo spomladi. Jeseni pa cveti jesenski podlesek, ki je na hitro sicer podoben žafranu. Tretja podobna vrsta, ki je nekoč na obali in v tem ožjem pasu rastla tudi pri nas, pa je bila sternbergija. Danes ta velja za v naravi izumrlo vrsto, čeprav jo sekundarno okrog naselij dobimo marsikje po Slovenski Istri in tudi tu in tam na Krasu in Goriškem, vendar so to ponovno sajene rastline, ki so se razmnožile z vrtov, ne pa tiste, ki so nekoč naravno rastle pri nas.
NADSTREŠNICE 2026
MOL, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in Europlakat v tednu mobilnosti nadaljujemo z ozelenitvijo avtobusnih nadstrešnic. Do sedaj je ozelenjenih že 75 nadstrešnic po Ljubljani, ki segajo v vse konce do mestnega obrobja in predstavljajo pravi zeleni internet med naravo mestom in zopet nazaj naravo. Le tem že zelenim se bo pridružilo 25 novih.
KRALJICA NOČI
Ko zacveti kraljica noči (Epiphyllum oxypetalum), je bilo v Botaničnem vrtu vedno praznično. Ta kaktus je že zelo star in je v vrtu že veliko let. Doma je na območju osrednje Mehike do Nikaragve. Cveti izključno ponoči, saj njegove cvetove oprašujejo predvsem netopirji in veliki nočni metulji. Povsem beli cvetovi, veliki za celo dlan, se odprejo takoj po sončnem zahodu, ostanejo odprti vso noč in se zjutraj zaprejo. Zunanji cvetni listi so rožnati do rdeči, črtalasti. Notranji cvetni listi so beli in narobe suličasti do narobe jajčasti. Prašnične niti so bele, prav tako je bel vrat pestiča, le brazde so kremaste barve. Prav belina v rahli svetlobi rastlinjaka daje rastlini še večji sijaj. Naš primerek je visok do tri metre, obrašča pa enostavno pergolo v starem rastlinjaku. Ima še polno nastavkov cvetov, letos pa cveti že drugič. Prvič v prvem delu poletja in nato še ob koncu. Že sami popki so izredno žarkasti široko puščičasti do jajčasto puščičasti z že rahlo nasršenimi zunanjimi rožnato obarvanimi lističi. Ko pa se cvet razpre, ga je pa za celo dlan. Vedno je rahlo zavit v obliki pipe. Po svoji lepoti in obliki je res prava krona, zato je izraz kraljica noči povsem na mestu.
Jože Bavcon
DAVIDIJA V BOTANIČNEM VRTU UL PONOVNO ZACVETELA
Vremensko zelo ekstremna leta lahko vedno prinesejo kakšno zanimivost. Tudi letos bo tega verjetno kar precej, seveda pa je to odvisno od nihanja temperatur jeseni in zgodnjega ali poznega mraza. V kolikor bo jesenski mraz pozen, potem bo letos polno pocvitanja rastlin. Suša in ekstremno visoke temperature so namreč mnoge rastline prezgodaj zasušile. Ker pa je začelo deževati in se je že malo ohladilo, pa je to pravi čas za pocvitanje mnogih vrst. Ta izraz je v slovenščino vpeljal pisatelj Fran Erjavec (1834-1887), ki je bil učenec Andreja Fleischmanna, ki je prišel v Botanični vrt že s 14 leti. Vse od leta 1819 je tako pomagal Francu Hladniku prvemu vodji vrta (Praprotnik 1994, 2012). Z njim je kasneje hodil tudi po tedanji Kranjski. Z letom 1850 je prevzel vodenje vrta in ga vodil vse do smrti 1867. V njegovem času je bila Botanika zelo priljubljena. Fleischmann je imel javna predavanja v slovenščini ob sredah, ko jih je poslušalo kar do 100 slušateljev. Med njimi je bil tudi že omenjeni Fran Erjavec in Ivan Tušek (1835-1877), ki sta oba pripadala krogu vajevcev (Praprotnik, Bavcon 2016).
SEMENSKA BANKA
V vrtu vsako leto nabiramo semena rastlin za lastne potrebe in tudi za izmenjavo med botaničnimi vrtovi. Vsako leto sodelujemo pri izmenjavi seznamov semen (Index seminum) z 293 vrtovi po svetu, kar je približno 18% svetovnih vrtov. V lanskem letu je naše seme naročilo 178 vrtov, kar predstavlja 10% vseh vrtov. Gre za utečeno brezplačno izmenjavo semen za raziskovalne in pedagoške namene. Imamo semensko banko rastlin, ki jih gojimo v vrtu, začenjamo pa tudi s semensko banko rastlin z naravnih rastišč.
V semenski banki Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani pa so shranjena semena rastlin iz narave in vrta. Preko 850 vrst iz narave se nahaja v trajni semenski banki (-20oC) kar pomeni preko 24 % naše flore. V suhi semenski banki pa je preko 3500 vrst tako iz narave kot iz vrta. Vseh enot v trajni semenki banki je 2.956 v suhi pa 33.198 enot, skupno torej 36.154 enot, kar samo semensko banko uvršča zopet v sam vrh semenskih bank botaničnih vrtov v Evropi. Zaradi svoje velikosti in kvalitete semenske banke, je bila semenska banka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani leta 2016 na svetovnem kongresu v Ženevi uvrščena v mrežo ENSCONET. Ostali člani omenjene mreže imajo skupaj le nekaj več kot 12.000 enot. Semenska banka Botaničnega vrta UL je ena izmed največjih v srednjeevropskem prostoru in je del mreže semenskih bank ENSCONET.
Število različnih vrst v suhi semenski banki: 3.364
Število različnih vrst v trajni semenski banki: 1.029
Število zavarovanih rastlin. vrst (naravovarstveni status + endemiti) v trajni semenski banki: 129
GSPC točka 4 – Odstotek semen avtohtone flore v trajni semenski banki: 29,4 %
Število vrst v referenčni zbirki: 2.569
Najstarejše seme iz referenčne zbirke: Polypogon monspeliense, Limoges 1918
Najstarejša hranjena semena v zbirki: Solenanthus scardicus 1995, Picea omorika 1995, Veronica urticifolia 1994
OBISK UDELEŽENCEV KONFERENCE ERIDOB
V sredo, 26. avgusta 2026, so Botanični vrt Univerze v Ljubljani obiskali udeleženci konference ERIDOB – 15. konference Evropskega združenja raziskovalcev didaktike biologije, ki poteka od 24. do 28. avgusta v Ljubljani na Pedagoški fakulteti. Ob obisku smo jim predstavili bogato rastlinstvo Botaničnega vrt, njegovo poslanstvo, pedagoške pristope ob različnih tematskih poteh v vrtu, naše raziskave, semensko banko in delovanje vrta izven ograj – zeleno infrastrukturo, ki je pomemben del dejavnosti Botaničnega vrta UL.
CIKLAME
V Botaničnem vrtu so ponovno zadišale ciklame (Cyclamen purpurascens). V starem rastlinjaku smo danes (11.9.2026) postavili nekaj teh dišečih lepotic, izbrank, ki jih gojimo kot tiste najbogatejše cvetoče v glinenih loncih. Zbirka, ki obsega preko 8500 enot pa je v raziskovalnih gredah. Te rastline so v plastičnih loncih in so druga zraven druge, zato imajo več vlage, kot te v glinenih loncih. Zato je ta del zbirke zacvetel že v zadnjem tednu avgusta, te ki pa so v glinenih loncih pa so tako zacvetele šele konec tega tedna ob prvem močnejšem dežju.
KAMEN MIRU IN DREVESA HIROŠIME PRINAŠAJO SPOROČILO MIRU!
Zopet se je približala obletnica, ki nas opominja na krhkost miru. 6. avgusta 1945 je bila namreč na Hirošimo odvržena atomska bomba, ki je pokazala svojo rušilno moč in grozote vojn. Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da po svetu širimo sporočilo miru. Združenje "Kamen za mir" iz Hirošime (The Stone for Peace Association of Hiroshima) je japonska nevladna organizacija, ki po svetu podarja avtentične kamnite tlakovce iz Hirošime kot močne simbole miru in opomin na grozote uporabe jedrskega orožja. V kamen je vklesan lik japonske boginje usmiljenja Kannon ter napis »iz Hirošime«. Do danes je kamen miru iz Hirošime prejelo že več kot 110 mest iz več kot 100 držav sveta. Letos pa ga je prejela tudi Ljubljana. Na pobudo Mestne občine Ljubljana in podžupana doc. Roka Žnidaršiča smo kamen postavili v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Kamen miru je postavljen na kamniti podstavek, ki ga je izdelal oblikovalec Marko Drpić. Po besedah umetnika: ''Tudi sam podstavek s svojo obliko daje občutek nestabilnosti. Simbolizira krhkost miru, ki se zdi večen in neomajen, ko ga imamo, a ga lahko zelo hitro zruši človekovo ravnanje. Podobno je kamen trden in neomajen, človek pa ga s svojo silo lahko preoblikuje in obvladuje.'' Mesto Ljubljana je poleg kamna miru prejelo tudi plaketo ter jo prav tako podarilo Botaničnemu vrtu. Simbolično smo ob kamnu miru zasadili še japonski koprivovec katerega semena smo skupaj s semeni ginka prejeli leta 2013. Na pobudo gospoda prof. dr. Shin-Ichi Uya z Univerze v Hirošimi, aktivista ki ohranja tradicijo preživelih dreves po atomski bombi odvrženi na Hirošimo, prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in prof dr. Alenke Malej je Botanični vrt Univerze v Ljubljani zaprosil za semena dveh vrst preživelih dreves iz Hirošime. Izbrali smo: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba) in japonski koprivovec (Celtis sinensis var. japonica). Semena smo junija 2013 posejali v Botaničnem v vrtu UL, kjer so uspešno vzkalila.
SESTANEK LIFE SEED FORCE
Danes v Ljubljani v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani poteka eden izmed zaključnih sestankov Life Seed Force z udeleženci iz različnih držav partneric. Sestanek je v živo in preko videopovezav. Prvi kolegi so prišli že včeraj, večji del udeležencev pa danes. Sestanek bo potekal preko celega dneva vmes, pa si bodo udeleženci ogledali tudi Botanični vrt.
USTANOVA S TRADICIJO IN ZNANJEM, ŽE VSE OD LETA 1810!
BOTANIČNI VRT PRAZNUJE - ŽE 216 LET VARUH BIODIVERZITETE!
