POSLANSKO VPRAŠANJE SAMA BEVKA MINISTRICI ZA VISOKO ŠOLSTVO ZNANOST IN TEHNOLOGIJO MOJCI KUCLER DOLINAR GLEDE USODE UNIVERZITETNEGA BOTANIČNEGA VRTA PRED NJEGOVO 200-LETNICO LETA 2010.
Spoštovana gospa ministrica Mojca Kucler Dolinar, skoraj natanko pred tremi leti sem na tem mestu vprašal vašega predhodnika, kaj bo ministrstvo storilo ob bližajoči se dvestoletnici naše, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice, najstarejše delujoče kulturno in znanstveno izobraževalne ustanove, ki neprekinjeno deluje že od leta 1810. Zagotovil mi je, da bo Botanični vrt do tedaj zasijal v vsem blišču in da bodo poskrbeli tudi za razširitev na novi lokaciji. Tudi, ko sem ga drugič vprašal, je bil podoben odgovor.
Danes, po treh letih lahko ugotavljam, da je stanje katastrofalno. Vrt je doletela denacionalizacija in izguba polovice proračuna. Vodstvu vrta se je uspelo dogovoriti za odškodnino z denacionalizacijskim upravičencem, kar izhaja tudi iz odločbe Ministrstva za okolje in prostor z dne 25. 4. 2008. Vrt je izgubil z letošnjim letom polovico proračuna, ki ga je poleg investicij prispevala do sedaj MOL. V času slovenskega predsedovanja EU je vrt pred tem, da ga zaprejo za javnost. Nimajo niti za plače delavcev, kaj šele za vzdrževanje. Vaše ministrstvo menda plačuje samo še dva vrtnarja (prej štiri). Vrt nima več sredstev niti za minimalno delo, niti nima več možnosti, da bi pokril stroške udeležbe na Mednarodnih sestankih, kjer je v EU konzorciju botaničnih vrtov (dvakrat letno) zastopal Slovenijo že vse od leta 2004 in to na lastne stroške. Junijski sestanek so morali že odpovedati, kot tudi vse znanstvene kongrese. Ali ni sramotno, da država, ki ima starejši botanični vrt kot je v Bruslju, ki ima botanični vrt in je predstavljen v okviru 10 % svetovno pomembnih botaničnih vrtov v lani izdani knjigi v Londonu (Botanic gardens a living history), mora v času predsedovanja Slovenije EU, doma tik pred 200- letnico (leta 2010), začeti z zapiranjem svojih vrat.
Kot mi je znano, ekipa petih delavcev vsako leto opravi enako ali celo več dela, kot pa 20 do 25 zaposlenih v primerljivih vrtovih po Evropi ali pri naših sosedih v Zagrebu (27 zaposlenih vse plačuje ministrstvo, enako število rastlin kot v Ljubljani in le 1 ha večje površina, Gradec enaka površina, preko 20 zaposlenih, Padova enako). Samo, če preračunamo na minimum ljudi, kot je že dolgoletna prošnja vodstva vrta (vsaj 12 zaposlenih), bi grobi izračun povedal, da je teh pet ljudi ustvarilo za 1,5 mil. evrov vredno delo (Izračun 175.000 € stane ekipa 12 ljudi, 4 z diplomo ter eden z višjo in sedem vrtnarjev, če v povprečju vzamemo 150.000 € letno in samo deset let, da v grobem upoštevamo inflacijo, izračun znese 1,5mil €: ta ekipa pa dela že 12 let). Ob napovedani investiciji za rastlinjak (okrog 840.000 €) bo vrt, če bo do tega res prišlo, dobil povrnjeno komaj polovico te vsote. Če k temu dodamo, da so z denarjem v višini 615.000 €, ki so ga v 12 letih dobili od Mestne občine Ljubljana, obnovili pet samostojnih objektov oz. v resnici sedem različnih večjih enot, dejansko pa so ta sredstva zadoščala le za dva in pol objekta, potem je ta delež še znatno manjši. Ob tem naj navedem, da za investicije v Botaničnem vrtu pristojno ministrstvo doslej ni še ničesar prispevalo.
Zakaj ne podprete ustanove, ki dobro dela, ki Slovenijo ustrezno zastopa v svetu in je bila tam tudi že večkrat opažena in tudi uvrščena med že omenjene svetovno pomembne vrtove. Do 180 univerzitetnih botaničnih vrtov vsako leto naroči semena iz ljubljanskega vrta (tudi take kapacitete kot je Royal Kew Gardens iz Londona, Berlin Dahlem, Bruseljki, Bonski, idr.). Izmenjavo pa ima s 300 vrtovi. Ta teče redno z znanstveno publikacijo, Index seminum , ki jo izdajo vsako leto, že vse od leta 1889.
Vodstvo Botaničnega vrta bi Vas rado povabilo v vrt, da bi se lahko bolje seznanila z razmerami in delom, ki ga tam opravljajo. Na obisku bi Vam radi predstavili delo v vrtu, da bi lahko razumeli pomen te znanstvene zbirke in kako veliko delo tam opravijo vsako leto? Vsak izgovor na avtonomijo univerze je tukaj odveč. Ministrstvo in Univerza bi si morala še kako želeti, da si univerza svojo zgodovino lahko podaljša, ministrstvo svoj ugled, da ima v svojem resorju tako stare ustanove, ki nosijo prepoznavno ime v svetu.
Vrt je bil ustanovljen za časa Ilirskih provinc, ustanovil pa ga je moj tedanji idrijski someščan Franc Hladnik, ki je bil med drugim po poklicu teolog, ugleden in dober botanik, ki je podpisoval Prešernova spričevala in se zanj zavzel. Bil je odlikovan od cesarja, ker je vodil eno izmed najboljši tedanjih srednjih šol v monarhiji, po njem pa je nemški botanik Reichenbach poimenoval rastlino, našega edinega rodovnega endemita Hladnikia pastinacifolia, ki raste samo na Čavnu in delu Trnovskega gozda.
Kaj boste storili, da boste dobro opravljeno delo poplačali za nazaj in ga tudi ustrezno kadrovsko in finančno podprli, da bo vrt lahko primerljiv s sosednjimi vrtovi, ne le po opravljenem delu, ampak tudi po plačilu le tega in ustrezni kadrovski zasedbi. Časa žal ni več. Vrt ne more niti mesec dni delovati brez sredstev. Rastline so živa bitja in zelo hitro propadejo, če nimajo ustrezne oskrbe. Lani so že poročali o izginotju fleischmanovega rebrinca, rastline, ki ima edino nadomestno rastišče v botaničnem vrtu v Ljubljani, pa žal to ni nikogar ganilo. Vrt tudi še vedno ni zaščiten na državni ravni. Nikogar agonija vrta ne zanima, veliko obljub in nič dejanj do sedaj ni obrodilo sadov. Sedaj pa ni več časa za obljube. Če ne bo hitre rešitve, bodo vrt morali zapreti, znanstveno zbirko pa razprodati, da bodo poplačali stroške.
Da ponovim spoštovana gospa ministrica Mojca Kucler Dolinar, sprašujem Vas,
kaj boste storili, da bo vrt dobil ustrezno število plačanih delavcev, ne v prihodnosti ampak konkretno kdaj? Ustrezna sredstva za vzdrževanje, tudi glede na že do sedaj opravljeno delo?
Ustrezne pogoje za gojitev tropskih rastlin – rastlinjak? Kdaj se bo začela že od leta 1974 predvidena širitev dejavnosti na novi lokaciji? Skratka, Botanični vrt v Ljubljani čaka na ureditev statusa in odgovore, ki Vam jih naslavljam.
Samo Bevk
