Milenijska semenska banka (MSB) 20. 11. 2025 praznuje svojih prvih 25 let! MSB je raziskovalni objekt svetovnega formata v Sussexu v Združenem kraljestvu. Podzemni trezorji so odporni proti poplavam, bombam in sevanju ter hranijo zbirko več kot 2,5 milijarde semen s približno 40.000 vrstami kar pomeni malo preko 15 % vseh semenk na svetu. To je najbolj raznolik vir divjih rastlin na Zemlji – ohranjen in upravljan v imenu več kot 100 držav in ozemelj ter, kadar koli je to mogoče, na voljo za raziskave in obnovo.
Glavni cilj MSB je torej shranjevanje semen za potrebe obnove habitatov, revitalizacijo ekosistemov, reintrodukcijo rastlinskih vrst in kot vir za lokalne skupnosti ter za zdravje celega planeta. Semena so dolgoročno – desetletja – shranjena v podzemnih trezorjih v zamrzovalnikih, nekatera pa so shranjena v tekočem dušiku pri -196 stopinjah Celzija v kriogenih rezervoarjih. Zunaj pa je stavba opremljena s sončnimi paneli in dobro zaščitena pred morebitnimi nesrečami, kot so poplave ali požari.
Kraljevi botanični vrt Kew Gradens zbira semena od samih začetkov: začetki Kew segajo v leto 1759. V tem času so si vrtovi vsako leto izmenjavali semena najprej na osnovi poznanstev, potem pa preko znanstvene publikacije Index seminum na osnovi katere je bilo mogoče semena izmenjavati med vrtovi. Gre za nekaj stoletij staro prakso. Botanični vrt Univerze v Ljubljani ima prve arhivske podatke o izmenjavi Index seminum in naročil iz Kew Gardens že od leta 1889.
V 70 letih prejšnjega stoletja pa je tudi Kew začel s semensko banko kot dodatno ustanovo. V času prehoda v novo tisočletje je dozorela ideja za popolnoma novo stavbo v Wakehurst Place -u, ki naj bi zbirala semena iz celega sveta.
Wakehurst Place je sicer eden izmed najlepših botaničnih vrtov v Angliji. Od leta 1963 je v lasti nacionalnega trusta (National Trust), zanj pa skrbi angleški Kraljevi botanični vrt Kew iz Londona (Royal Botanic Gardens Kew). S tem imenom se pojavlja že od 12. stoletja, ko ga je kupil William de Wakehurst. V svoji zgodovini je Wakehurst Place zamenjal več lastnikov, dokler ga ni leta 1963 na željo zadnjega lastnika gospoda Henry-a Price-a prevzel nacionalni trust (National trust), ta pa ga je zaupal v varstvo slovitemu Kraljevemu botaničnemu vrtu Kew. Čeprav že sam Kew Gardens obsega 120 hektarjev, je tudi preko 68 ha veliko posestvo v Wakehurstu izredno lepo negovano. Oba vrtova imata po preko 40.000 različnih rastlinskih vrst, podvrst in sort. Kew je zasajen več ali manj na osnovi sorodstvenih vezi med rastlinami, medtem ko je Wakehurst zasajen glede na regije, iz katerih rastline prihajajo.
Cilj ustanovitve MSB je bil na začetku zelo ambiciozen. Do leta 2010 so želeli zbrati seme cvetnic celotne Anglije in 10% semenskega materiala rastlinskih vrst s celega sveta, s posebnim poudarkom na rastlinstvu suhih tropskih predelov. Cilj tega projekta je predvsem v tem, da se zbere semenski material rastlin, ki se ga bo varno skladiščilo. Namen je ohranjanje vrst v obliki semen, za raziskave, za potrebe ponovne naselitve rastlin. Prvenstveno gre za rastline, ki so ogrožene in jim preti nevarnost zmanjšanja njihovega števila ali celo izumrtja.
Angleški Kraljevi vrt Kew si je s projektom MSB pridobil vodilno vlogo na področju zbiranja semen naravnih vrst. Zaradi dolgoletnega sodelovanje z mnogimi botanični vrtovi po svetu pa ima še možnost pridobivanja semena različnih rastlinskih vrst z različnih koncev sveta. Eden izmed partnerjev Milenijske semenske banke je tudi Botanični vrt Univerze v Ljubljani. S Kew Gardens sodeluje v izmenjavi semen že vse od leta 1889. Botanični vrt ima svoji semenski banki shranjenih 22.000 enot, preko 3500 vrst in v trajni semenki banki semena preko 26% vrst slovenske flore. V MSB pa je shranjenih preko 100 slovenskih avtohtonih rastlinskih vrst med katerimi so tudi naše ogrožene in endemične vrste. Ta semena še po več letih ohranjajo veliko viabilnost. Prav tako služijo različnim raziskovalnim projektom in projektom reintrodukcije. Kot primer naj navedemo vrsto rdeča naglavka (Cephalanthera rubra), katere semena je Botanični vrt Univerze v Ljubljani poslal v Kew za potrebo njene reintrodukcije v Angliji. Izmed vseh semen, ki so jih dobili iz drugih semenskih bank, so kalila le semena dobljena iz semenske banke Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Morda še druga zanimivost, ki kaže na upoštevanje lastništva semen. Ko so nedavno nazaj delali raziskave na rodu Primula so nas kontaktirali, če to dovolimo, da opravljajo raziskave tudi na našem endemitu - kranjskem jegliču (P. carniolica), ki ga že imajo v banki. Naslednje vprašanje, ki je sledilo pa je bilo, če imamo še zadostno število semen tega endemita, da je za varovanje vrste še vedno dovolj. Ker sta bila oba odgovora pozitivna, so šele tedaj začeli z raziskavami.
Ta primer tako nazorno kaže, da je upoštevanje države izvora in inštitucije, ki je semena prispevala v MSB primarnega pomena.
Dr. Jože Bavcon in Dr. Blanka Ravnjak Botanični vrt Univerze v Ljubljani, BF
