Ginkgo biloba je edina preživela rastlinska vrsta velike skupine golosemenk, ki je svoj razcvet doživela v Kredi. Lahko bi rekli, da gre za evolucijsko izredno odporno vrsto z neverjetnim genotipom. Vsekakor bi moral biti vsaj s tega stališča zelo zanimiv za raziskovalce. Od preko 20 različnih vrst ginka, ki so v svojem razcvetu rastle po celi severni polobli, je do danes preživela ena sama že omenjena vrsta. Ker je preživel tudi ledeno dobo in so najprej našli njegove okamenele ostanke in šele nato žive rastline v Aziji, ga je Charles Darwin krstil kar za živi fosil.
V februarju leta 1999 smo v Botanični vrt Univerze v Ljubljani dobili diplomatsko darilo za državo Slovenijo – japonske češnje. Podarilo jih je združenje ljubiteljev cvetočih češenj. V vrt je prispelo sedem različnih vrst oziroma kultivarjev: Prunus campanulata, P. x yedoensis 'Yedoensis', P. jamasakura 'Kenro-kuen-kumagai', P. lannesiana 'Goiko', P. lannesiana 'Sekiyama', P. sargentii in P. verocunda 'Antiqua'. Češnje so iz drevesnice Saitami v bližini Tokija. Slovesna predaja češenj je bila tretjega februarja leta 1999 v japonskem parlamentu. Eno leto so vse te sadike, rasle v karantenskem nasadu v Botaničnem vrtu na Ižanski cesti 15. Ob obisku Njene cesarske visokosti princese Sayako, od 8. – 11. oktobra 2000, pa je prišlo do slovesne zasaditve prve sadike japonske češnje na predvideni novi lokaciji botaničnega vrta, na Večni poti 111.
Od takrat naprej so vsako pomlad tam številni obiskovalci uživali v cvetenju češenj in tam so se odvijali tudi hanamiji.
Japonske češnje imajo za Japonce velik simbolni pomen skozi celotno njihovo zgodovino. V devetem stoletju so zasadili prvo češnjo pred cesarsko palačo in od takrat naprej nosijo zanje pečat aristokratske rastline.
A po skoraj 25 letih od njihove zasaditve na Večni poti lahko ugotavljamo, da niti diplomatskih daril ne znamo ceniti. Ob gradnji novega Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) pa se je podrlo vse še neamortizirane objekte namenjene Botaničnemu vrtu in tudi japonske češnje so utrpele veliko škodo. Češnje kot občutljive rastline takšnih posegov ne prenesejo, na kar smo vsa ta leta opozarjali, zaman. Češnje, ki so že dajale lepo podobo novim vhodom v nove fakultete, so sedaj zdesetkane. Kar 20 velikih dreves je sedaj suhih ali na pol suhih, verjetno pa jih bo še nekaj. Zaradi tega bodo nekoč čudovito cvetoča dreves te dni padla pod rezili žage. Dandanes dajejo tako zelo klavrno podobo protokolarnega darila. Botanični vrt je stalno opozarjal na problem gradnje ob češnjah, a zaradi tega smo bili krivi, saj naj bi s tem zavirali znanost. Nasad japonskih češenj je bil zasnovan tako, da je dajal simbolično povezavo japonske in naše kulture. Japonske češnje so rastle po celotni prejšnji dolžini stavbe, potem so se zlile v bližnji gozd, kjer so ob istem času zacvetele naše divje češnje, torej naša naravna vrsta. Sedaj pa naprej od nasada japonskih češenj raste povsem tuja vrsta, gledičija, ki s češnjami in povezavo obeh kultur nima nobene zveze. To kaže na naš odnos do rastlin, do diplomatskega darila in nenazadnje tudi do najstarejše naše akademske ustanove Botaničnega vrta ter rastlinske pestrosti Slovenije katero predstavlja že 215 let.
Zaradi tega, ker je bil Botanični vrt ustrežljiv in prijazen, je ob novi gradnji NIB izgubili vse prostore in postal nezaželeni zaradi opozarjanja posledic gradnje na japonske češnje. Ob tem prav tako Botanični vrt UL v novi stavbi ni dobil niti enega kvadratnega metra prostora.
Zaradi akademskega pohlepa in prestiža kdo bo koga, pa rastline naše tihe spremljevalke izgubljajo svoj prostor.
Znan. svet. dr. Jože Bavcon Vodja Botaničnega vrta UL
Japonske češnje leta 2020 (posnetek). Ko je potrebno stroko prirediti, Nib je dal izdelati 2015 strokovno mnenje o bolnih japonskih češnjah, da bi prepričali javnost, da jih je potrebno odstraniti pred gradnjo. Tudi stroka mora delati v službi akademskega pohlepa. To je lep primer, mi smo na to opozarjali. Češnje so lahko tudi 80 let stare, kar lahko vidimo v sosednjem Celovcu, stare pa so tudi ponekod po Sloveniji in za čuda še vedno rastejo.
Petek, 19. september 2025 ob 12.00 uri
OTVORITEV HOTELA ZA ŽUŽELKE
Torek, 30. september 2025 ob 17.00 uri
LJUBLJANSKI TROPI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00
SEPTEMBER V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
Obiski iz tujine se te dni kar vrstijo. Danes so nas obiskali kolegi iz Beograjskega botaničnega vrta Jevremovac. Iz Ljubljane bo do njih romalo kar nekaj rastlin, ki predstavljajo slovensko floro. Mi pa od njih dobimo rastline, ki predstavljajo Balkansko floro. Dopolnjevanje zbirk, izkušenj in dobrih praks je stalnica med botaničnimi vrtovi. Botanični vrt UL je v svetu zelo poznana, prav zato imamo pogoste obiske kolegov.
Po več kot desetih letih nas je spet obiskal kurator Bonskega Botaničnega vrta Dr. Wolfram Lobin, sedaj že v pokoju, a še vedno aktiven raziskovalec flore.
V letu 1998 smo dobili kot donacijo zelo bogato zbirko starih kaktej in mlečkov sedaj žal že pokojnega entomologa Sava Breliha. Rastline so podobne starosti, kot so naše iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Začetek zbirke sega v leto 1955 in iz istega časa izvirajo tudi donirane rastline. Kar nekaj jih je že cvetelo vsako leto, medtem ko so nekatere vrste pa tiste, ki cvetijo poredko in ti dve sta eni izmed njih. Zato smo se jo letos zelo razveselili. Ogledate se je lahko v odprtem delu pred tropskim rastlinjakom.
Čestike ALUO za njenih 80 let. Slavnostna akademija na Kongresnem trgu, na odprtem javnem prostoru kaže njeno pisano paleto dejavnosti. Že sama postavitev na odru je, kot da bi se sprehajali po Galeriji. Ali pa da bi se posedli na obronek pisano cvetočega travnika in uživali v njegovih barvah, šelestenju trav in oglašanju različnih zvokov opraševalcev in ptičev. S sliko, podobo, glasbo in besedo so na plano postavili ljubezen do dela, ustvarjanja in ljudi, ki jo predstavljajo.
Junij - Avgust
SPOMINJANJE PRIHODNOSTI
Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 19.00
AVGUST V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!
V nedeljo 15.6.2025 bo Botanični vrt Univerze v Ljubljani gostil dogodek A day of Ecological Belonging in Ljubljana. Dogodek poteka v okviru The Wellbeing Project in bo uvod v Global Heart Summit, ki se bo tokrat odvijal v Ljubljani med 17. in 20. junijem v Cankarjevem domu. Svetovni voditelji, misleci in vizionarji bodo predstavili svoj poglede, razmišljanja ter rešitve na probleme sodobnega sveta, ki seveda vplivajo tudi na naše dobro počutje in počutje celega sveta. Na pred-dogodku v Botaničnem vrtu pa se bodo zbrali predstavniki iz različnih držav sveta, študentje štirih univerz (Georgtown Univeristy, Centro Universitario Facens, University of Hawaii na Manoi, Univerza v Ljubljani) in se v miru v objemu narave pripravili na veliki dogodek Heart Summit. V današnjem času hitenja in urbanizacije so prav zeleni kotički narave tisti, ki človeka povežejo z njegovim prainstinktom, ga umirijo in nanj delujejo navdihujoče. Prav druženja in sestanki v zelenem okolju so lahko vir novih idej in rešitev za človeštvo in naravo.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
S profesorji iz Tajvana iz Sun Yat-sen University smo ze od četrtka na terenu po Sloveniji. Po poteh Scopolija prve dni. Nato po dolenjskih travnikih krakovskem gozdu in sedaj že na točkah life seed force projekta kjer raste marsilka.
Carl Linné (23. maj 1707– 10. januar 1778), švedski botanik, zdravnik in zoolog, geolog, etnobotanik - skratka polihistor, velja za očeta taksonomije in enega začetnikov sodobne ekologije. S pionirskim delom pri poimenovanju rastlin z latinskimi imeni je botaniki in zoologiji dal znanstveno podlago, ki omogoča globalno razumevanje.
Botanični vrt Univerze v Ljubljani se zaveda pomena biodiverzitete. Že 215 let varuje ogrožene in številne avtohtone vrste na nadomestnem rastišču.
Foto: Žiga Gorišek
Sadimo skupaj in ustvarjamo nove zelene kotičke za študente in vse zaposlene. Na ALUO smo v četrtek zasadili tri rešeljike, simbol trdoživosti. Drevo, ki prenese sonce, sušo in veter, saj izvira iz Krasa. Pod njimi smo zasejali cvetoči travnik in zasadili nekaj medovitih rastlin: čistec, kaduljo, ivanjščico, zvončke in jarice. Na že zeleni površini, na terasi ob fakulteti, tako večamo rastlinsko pestrost in ustvarjamo senco, kjer se bodo pod krošnjami dreves lahko v lepem okolju družili študentje skupaj s profesorji.
Univerza v Ljubljani, Botanični vrt Univerze v Ljubljani in študentje ter predstavniki Pedagoške fakultete so danes v okviru projekta Hrana za možgane z avtohtonimi medovitimi rastlinskimi vrstami zasadili travnik pred Pedagoško fakulteto.
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (krajše ALUO) letos praznuje svojo osemdesetletnico. Veselimo se tega in Akademiji želimo še mnoga leta plodnega ustvarjanja. Rastline vedno povezujejo, so lahko znanstveni objekt ali tudi estetski užitek. Če pa se oboje skupaj združi, nastanejo zelo stare povezave med Botaničnimi vrtovi in umetniki, ki so bili vedno sestavni del znanstvenih publikacij. Brez znanstvene ilustracije v preteklosti ni šlo. Ta žlahtna tradicija se v svetu ohranja in zato smo res veseli sodelovanja z ALUO katerih plod so bile že številne razstave in delavnice, tudi za najširšo javnost. Le s sodelovanjem lahko ohranjamo holistični pogled na svet, ki je plod dolgoletne tradicije evropskih Univerz.
Od vseh letošnjih predstavnikov drevesnih medovitih vrst je prav Češnja tista, ki začenja s cvetenjem sedaj. Letošnji izbor znamk namreč vsebuje štiri medovite vrste.
Med prvimi kosmatinci, ki pri nas zacvetijo, je velikonočnica (Pulsatilla grandis). Čeprav je pri nas najbolj poznana, je kljub temu to ena izmed naših najredkejših vrst. V Sloveniji raste na skrajni jugozahodni meji areala. Prav zaradi redkosti v našem rastlinstvu jo uvrščamo na seznam ogroženih vrst. Je značilna stepska vrsta, ki pri nas doseže skrajno zahodno mejo svoje razširjenosti. Le ta je v naravi že odcvetela v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani pa se na skalnjaku, ki je kljub vsemu rahlo mrazišče, ker je najnižja točka v vrtu, razcveta ravno te dni, tako da jo še lahko še vidite v živo.
Društvo zelenih nadzornikov je v soboto 5.4.2025 urejalo mali žepni park ob Barjanski cesti pred dohodom do osnovne šole Trnovo. Trikotnik, ki je bil že delno obdan z živo mejo so člani društva zelenih nadzornikov zasadili s toploljubnimi rastlinami, ki bodo zanimive za različne opraševalce.
Franca Hladnika ustanovitelja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani smo letos za njegov rojstni dan 29. marca 1773 počastili z novo knjigo Franc Hladnik in Nicolaus Thomas Host: sodelovanje Franca Hladnika in Nicolausa Thomasa Hosta v duhu razsvetljenstva v Ljubljani in Dunaju
Knjiga govori o botaničnem sodelovanju med Ljubljano in Dunajem. Opisuje sodelovanje med vodjo vrta Francom Hladnikom in cesarjevim zdravnikom Thomasom Nikolajem Hostom na Dunaju. Začelo se je v Julijskih Alpah, kjer je že leta 1792 Thomas Host prvič botaniziral skupaj s Karlom Zoiso. Franc Xaver Wulfen iz Celovca je bil botanični mentor tako Karlu Zoisu kot Francu Hladniku ustanovitelju vrta Domovinske flore. Hladnik je zahajal k družini Zois in bil del razsvetljenskega kroga Žige Zoisa. Čeprav se takrat še ni tako poudarjala potreba po varovanju rastlinskih vrst je Host na Dunaju ustanovil vrt Avstrijske flore in v Ljubljani pa je Hladnik prav tako ustanovil vrt Domovinske Flore. Oboje je kar klicalo po sodelovanju. Kljub Ilirskim provincam, ki so bile pod Francoskim protektoratom, sodelovanje ni bilo nikoli prekinjeno. Leta 1812 je v Ljubljano prišlo prvo Hostovo pismo s prošnjo za semena kranjskih rastlin. To sodelovanje med Ljubljano in Dunajem preko obeh botaničnih vrtov poteka še danes. Plod sodelovanja med Dunajem in Ljubljano je tudi omenjeno delo. Hladniku smo ob 210 letnici odkrili doprsni kip v Botaničnem vrtu. Njegovo življenje je obdelano v samostojni monografiji iz leta 2012. Danes pa je tukaj še novo delo, ki kaže na njegovo evropsko sodelovanje in pomen Botaničnega vrta. Svojo zgodovino moramo poznati, še bolje pa bi bilo, če bi to najstarješo akademsko ustanovo znali tudi spoštovati in nadgraditi, ne pa, da se po 33 letih samostojne države še vedno bori za preživetje. Smo zares pozabili na razsvetljenski duh?
Čeprav je bilo prejšnji teden za navadne zvončke že pretoplo, se zelo dobro držijo in je vrt še vedno v polnem cvetju. Njim so se že prejšnji teden pridružile še kronice, žafrani in seveda trobentice tako da je barvna paleta vse večja. Z gregorčki, ki smo jih izdelovali 10.3.2025, pa se ob večanju svetlobe tudi pestrost rastlin veča. Če temperature ne bodo previsoke, bo pozno zimsko in pomladno cvetenje še nekaj časa vztrajalo. Obiščite Botanični vrt in uživajte v cvetju. Tudi v dežju je ravno tako lepo.
Foto: N. Žgank
Botanični vrt že veliko let sodeluje pri ozelenitvi prizorišča jazz festivala.
Leto 2024 je za nami in za Botanični vrt je bilo preteklo leto še posebej težko, saj smo že na začetku leta bili seznanjeni z neprijetnim dejstvom, da naj bi v zemljišče Botaničnega vrta UL posegla železnica. Pri vseh osebah, odgovornih za ta poseg in tudi pri našem vodstvu smo naleteli na gluha ušesa. Le vi, dragi prijatelji Botaničnega vrta ste s podpisom peticije stopili v naš bran in s tem dokazali, da vam je mar za najstarejšo znanstveno raziskovalno in izobraževalno institucijo v Sloveniji. Le vi ste s tem povzdignili svoj glas in s tem podprli naša prizadevanja za ohranitev Botaničnega vrta. Zbralo se je vas je več kot 10.300 podpisnikov in moč skupinskega duha je povzročila, da je bil trenutni odgovor z ministrstva takšen, da bodo poskušali drugi tir železnice umestiti izven vrta. Brez vaše pomoči se to v tej obliki zanesljivo ne bi zgodilo. Ali bo tako dejansko tudi realizirano, pa bo pokazala prihodnost. Brez vas vaše nesebične podpore torej ne bi zmogli. Zaradi tega se vam cela ekipa Botaničnega vrta iz srca zahvaljuje in vam v letu 2025 želi čim več lepih in srečnih dni v objemu neprecenljive narave ter vas vabi v rastlinsko kraljestvo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
Hvala vam vodja Botaničnega vrta
ETABLIERUNG MIT TRADITION UNS WISSEN SEIT 1810
BOTANISCHER GARTEN FEIERT - BIODIVERSITÄTSWÄCHTER FÜR 215 JAHRE!
