Tropski rastlinjak

Edulis Galanthus nivalis Nova Gorica

G. nivalis 'Nova Gorica' ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Ker je primerek najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča, sem jo poimenoval po mestu Novi Gorici (Bavcon 2008).

Pomlad 2024 v botaničnem vrtu

Botanični vrt z vsakim sončnim dnem dobiva novo podobo. Zimske rastline se prebujajojo, mali navadni zvončki, jarice, veliki zvončki kronice, žafrani, telohi se prebujajo in vrt odevajo v belino, snežno belino in vso pisano mavrico drugih barv. Obiščite ga.

Friday, 1. – Sunday, 3. march 2024
9. Snowdrops festival

snowdrop festival 2015 2226

Petek, 1. – nedelja, 3. marec 2024
FESTIVAL ZVONČKOV
9. Festival zvončkov

Torek, 12. marec 2024 ob 17.00 uri
Javna delavnica
IZDELOVANJE 'GREGORČKOV'

Sreda, 20. marec 2024 ob 17.00 uri
Predavanje
KAKTUSI NIMAJO BODIC, A VSEENO BODEJO?

Četrtek, 21. marec 2024 ob 17.00 uri
Delavnica
BUTARA ZA CVETNO NEDELJO

Ponedeljek, 25. marec 2024 ob 17.00 uri
Delavnica
ŠOPEK ZA MAMICO

Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30

Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.45

MAREC V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!

Četrtek, 22. februar 2024 ob 18. uri
Razstava
LJUBLJANSKI TROPI 2024

Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 16.30

Čajnica Primula je zaprta.

FEBRUAR V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!

Prvi zvončki 2024

Navadni mali zvončki so že zacveteli v topli dolini Dragonje, drugje še čakajo. Kljub topli jeseni in začetka zime, so letos tudi tukaj zelo pozni. Večkrat so tukaj cveteli že v drugi polovici decembra. Letošnja jesen pa je pretopla s preveč dežja, zato so letos relativno pozni, predvsem pa še ne cvetijo tako množično kot so v prejšnjih letih.

Franja

Soteska Pasice in v njej skrita bolnišnica Franja sta me že kot otroka prevzeli s svojo divjino in iznajdljivostjo graditeljev. Ne spominjam se več, kdaj sem bil prvič tam. Vem le to, da sem se z nekakšnim strahom podal čez dobro zavarovane mostičke, ki vodijo vanjo. Soteska je vlažna. Od skal včasih kar curlja, tako da moker lesen mostiček res ni videti preveč varen….

BGCI akreditacija

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.

Alfonz Paulin spomenik

Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl  1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a).

Franc Hladnik (29.3.1773 – 25.11.1844) ustanovitelj Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos praznuje 250 letnico rojstva. Prav Botanični vrt je edina ustanova, ki je ostala iz časov Ilirskih provinc

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je svoja dela predstavil tudi v okviru slovenskega paviljona Satovje besed na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Te dni pa se predstavlja na knjižnem sejmu v Ljubljani.

Knjižni sejem

Foto Frankfurt: Doc. Marija Nabernik

Volemija

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil izbran v osemindvajseterico evropskih vrtov za sodelovanje v svetovnem projektu varovanja volemije (Wollemia nobilis). Uradna predstavitev projekta za javnost je bila 31.10.2023 v Bedgebury National Pinetum and Forest. Več o tem velikem projektu bomo spregovorili na bližajoči se tiskovni konferenci v Botaničnem vrtu.

Nova ograja ob Ižanki

Letošnjega januarja je Mestna občina Ljubljana začela s prenovo Ižanske ceste. To nam je v vmesnem obdobju povzročalo kar nekaj težav, ker se je marsikdo zaradi prenove vrtu izognil, a kljub temu smo bili potem veseli, ko so v poletnem času številni tujci kljub prenovi obiskovali vrt. Prenova se v zgornjem delu počasi bliža koncu. V tem zgornjem delu Ižanke je prav ograja Botaničnega vrta najdaljša, ki meji na cesto. Iz arhiva je razvidno, da je bila narejena let 1959 ob tedanji širitvi ceste.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.

Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.

Selitev rastlin

Članek iz Biološkega vestnika

Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij

Ensconet Consortium Consortium Consortium

Letter of Support University of Ljubljana

Razgovor uporabnikov prostorov

Ljubljana–Koper
26.–28. september 2023

Program festivala

20. septembra nas je zapustil pediater in primarij na Pediatrični kliniki v Ljubljani v pokoju. Dr. Luka Pintar. Hkrati je bil neprecenljiv fotograf avtohtonih rastlin in ljubiteljski botanik, ki je odkril marsikatero novo nahajališče naših avtohtonih vrst. Spoznala sva se v Prirodoslovnem društvu Slovenije in hkrati v Botaničnem vrtu, kjer sem ga spoznal že v študentskih letih sredi 80 let, ko sem tam začenjal z delom. Neutrudno je prihajal v Botanični vrt tudi kasneje, ko sem vrt prevzel v upravljanje. Tako prej kot kasneje sva se vedno prijetno pogovarjala. Bil je prijeten sogovornik, ki je vedel res veliko povedati tako o zgodovini, medicini, botaniki še posebej o strupenih rastlinah, s katerimi se je ukvarjal tudi zaradi svoje službe. Napisal je tudi priročno skripto o njih. Kasneje je vedno več zahajal v vrt in tam prebil s fotoaparatom dopoldneve ali popoldneve. Pri nas je imel kar domicil, nekaj opreme je puščal kar v vrtu. Njegove fotografije so bile vedno vrhunske. Znal jih je tudi analizirati in povedati kako so nastale, ob kakšni osvetlitvi, ob kakšni odprtosti zaslonke in še kaj. Vedno je tudi dodal v kakšni svetlobi bi jih še rad posnel ipd. Če sva le imela nekaj časa je vedno sledila tudi kakšna malo bolj zabavna zgodbica prej kot se je poslovil. Skratka bil je res gospod z veliko začetnico. Radi smo ga imeli.

Nadstrešnice

V tednu mobilnosti Mestna občina Ljubljana ponovno zasaja nadstrešnice. Zelena prestolnica Evrope v letu 2016 se tako vsa leta nadaljuje in to zelo uspešno in koristno za vse meščane, za opraševalce. Ko smo te dni sadili nadstrešnice v Šiški so se na sosednji, ki je bila že zasajena kar trlo čebel, ki so letale od cveta do cveta lukih, ki so tam ravno cveteli. Že 25 nadstrešnic je ozelenjenih. Letos jih bo v tem času novih 15. MOL, Evroplakat in Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki zasaja nadstrešnice ter zagotavlja avtohtone vrste domačega izvora, vse vzgojene v vrtu iz našega semenskega materiala, tako nadaljujemo zeleno mestno zgodbo.

Vsak zeleni del se vklaplja v internetno zeleno mrežo, ki naravo preko mesta povezuje nazaj z naravo.

https://www.tiktok.com/@mestnaobcinaljubljana/video/7285331935499504928

Obisk kolegov iz Celovca

Obisk kolegov iz Celovškega Botaničnega vrta. Ob vsakem obisku pade kake zanimiva primerjava tudi danes ni bilo nič drugače. Kolegi so bili nad vrtom navdušeni, ogledali so si prav vse tudi zakulisje, ki je javnosti skrito. Ob vsakem obisku iz tujine pa se pokaže vsa beda izgovorov, ki jih imajo pri nas, da bi se karkoli lahko rešilo.

14. septembra praznujemo 170. letnico rojstva Alfonza Paulina, ki je Botanični vrt Univerze v Ljubljani vodil od leta 1886 vse do leta 1931. V letu 2021 smo mu posvetili dvojezično monografijo, kjer trije avtorji predstavljajo njegovo vsestransko delo v botaniki in tudi izven nje. Paulin se je ukvarjal tudi z zbiranjem gradiva za Pleteršnikov slovar, bil je izredno dober srednješolski učitelj, s ponovno oživitvijo Univerze leta 1919 je pet semestrov honorarno predaval tudi botaniko. Imel je stike s številnimi srednjeevropskimi botaniki in njegova posušena herbarijska zbirka - Flora exsiccata Carniolica je predstavila floro Kranjske in je izhajala od leta 1901 vse do leta 1936. Predstavlja temeljni kamen novejše slovenske floristike. V Krškem so na našo pobudo in s pomočjo Botaničnega vrta organizirali mini simpozij njemu v čast in še več različnih dejavnosti. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ima Paulin svoje obeležje že od leta 1963, v Leskovcu pri Krškem v parku ob Šrajbarskem turnu pa od leta 1992. V avli tropskega rastlinjaka si lahko te dni ogledate priložnostno razstavo o Paulinovem delu.

Ciklame

Kljub relativno mokremu poletju so ciklame letos kar čakale na optimalni čas za cvetenje. Šele zadnja ohladitev jih je vzpodbudila, da so obilno začele s cvetenjem. Lani jih je zaustavljala suša, letos pa mokro in toplo vreme. Tiste prave ohladitve pa ni bilo. Sedaj pa se začenja njihov čas. Tam kjer jih je mnogo: v gozdu, na robu gozda ali na pokošenih senožetih prav zadehti. Predvsem senožeti je vedno manj, zato se ciklame vedno bolj umikajo v gozd in na cestne robove. Prav slednji so ponekod po Sloveniji postali njihova najlepša in najbolj dosegljiva rastišča, če jih le mulčer ne uniči prezgodaj.
Nekaj iz naše velike zbirke, ki obsega preko 6000 enot iz različnih delov Slovenije, pa si je mogoče ogledati v starem rastlinjaku Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15.

petek, 29. september 2023

Ste vedoželjni? Je vaša radovednost brez meja? Si želite novih spoznanj? Vas zanima kaj vse počnejo znanstvenice in znanstveniki? Bi radi vedeli in videli kaj se dogaja v raziskovalnih ustanovah?
Vabimo vas, da se nam pridružite na vseslovenskem dogodku 'Noč ima svojo moč'. Osrednje dogajanje bo potekalo na zadnji septembrski petek, natančneje 29. septembra 2023, ko bo po vsej Evropi že tradicionalno potekala Evropska noč raziskovalcev. Takrat se po Evropi za en dan v letu na široko odprejo vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, da bi širši javnosti predstavile poklic in življenje znanstvenic in znanstvenikov.

32 let samostojne Slovenije! V vseh teh letih nobena vlada ni uspela rešiti financiranja najstarejše posvetne ustanove pri nas - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, ki bo 11. julija praznoval 213 let delovanja. Vedno se najdejo izgovori, da je to stvar Univerze. Ko se je leta 1974 vrt zmanjšalo zaradi posega železnice vanj, je bila dana obljuba države, da se uredi novi vrt pod Rožnikom, omenjeni ostane zgodovinski spomenik. Prejšnja in pred prejšnja vlada sta dovolili, da se je na novi lokaciji še neamortiziran objekt namenjen izključno za novi botanični vrt porušilo, prav tako rastlinjak. Botanični vrt ni le stvar Univerze. Rastline za psihično in fizično preživetje potrebujejo vsi ljudje, kar je covid še kako pokazal. Zato je vrt dobro obiskan, v svetovnem merilu pa je v sami špici botaničnih vrtov. Doma pa je 32 let izgovorov države. Le kdo naj še kaj verjame?!

Vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, veteran vojne za Slovenijo znan. svet. dr. Jože Bavcon

Zelena streha

Foto: Jure Kališnik

Nadstrešnice po Ljubljani so v cvetočem stanju, letos malo pozneje zaradi obilice padavin, a sonce jih vsak dan vzpodbuja k cvetenju. Nadstrešnice lahko vidijo bližnji stanovalci in imajo svoje vrtiček. Veseli bi bili posnetkov iz vaših stanovanj. Pogledi z vrha so vedno lepi. Tisti, ki te možnosti nimate, pa lahko pridete v Botanični vrt Univerze v Ljubljani in se sprehodite do bližnje šole ob železnici kjer boste na drugi strani proge lahko gledali naš čebelnjak. Cvetoči vrt na strehi čebelnjaka se vam bo razprl v vsej barvitosti. Splača se ga videti. Po mestu in doma v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani torej cvetijo nadstrešnice.

Odkritje kipa Scopoli

Tridnevno praznovanje 300 letnice Scopolija, za vsakih 100 let en dan, smo tri ustanove Prirodoslovni muzej iz Ljubljane, Muzejsko društvo Idrija skupaj z občino Idrija in Botanični vrt Univerze v Ljubljani proslavili od 1. junija do 3. junija.

ETABLIERUNG MIT TRADITION UNS WISSEN SEIT 1810

BOTANISCHER GARTEN FEIERT - BIODIVERSITÄTSWÄCHTER FÜR 213 JAHRE!