Tropski rastlinjak

Običite botanični vrt

Maj 2024
KAKTUSI IN DRUGE SOČNICE – NA ZNAMKAH SVETA, FOTOGRAFIJAH IN V ŽIVO – razstava

Sobota, 4. maj 2024 ob 10. uri
PRIKAZ PRESAJAJA KAKTUSOV IN DRUGIH SOČNIC

Sobota in nedelja, 4. in 5. maj ter 18. in 19. maj 2024
PRODAJA KAKTUSOV

Sreda, 8. maj 2024 ob 17. uri
MESOJEDE RASTLINE IN KAKO SKRBETI ZA NJIH

Sobota, 18. maj 2024 ob 10. uri
PRIKAZ SEJANJA SEMEN KAKTUSOV 

Ponedeljek, 20. maj 2024 ob 17.00 uri
PRAZNOVANJE DNEVA ČEBEL

Sreda, 22. maj 2024 ob 17. uri
Strokovno vodstvo ob dnevu biotske pestrosti: SLOVENIJA – BOTANIČNO ZANIMIVA DEŽELA

Petek, 31. maj 2024 ob 15. uri
IZKUSTVENO VODENJE SKOZI VRT Z UPORABO ČUTIL

Petek, 31. maj 2024
BREZPLAČNI VSTOP V TROPSKI RASTLINJAK ZA UČENCE OŠ IN SŠ

Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00

Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 9.30 – 18.30

MAJ V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!

Franc Hladnik

Na današnji dan (29. 3. 1773) pred 251 leti, se je rodil Franc Hladnik, prvi docent za botaniko, ustanovitelj in dolgoletni vodja Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Sledil je raziskavam flore Kranjske, ki so jo pri nas začeli Scopoli med leti 1754 do 1769, Hacquet 1766 do 1778, Franz Xaver Wulfen me leti 1755- 1763. Prav slednji je bil tudi mentor mlademu Hladniku. Hladnik je tako imel zelo dobro podlago v svojih predhodnikih in uspešno jo je nadaljeval in odkril marsikaj novega, kar njegovi predhodniki niso. Kljub temu pa je vse svoje predhodnike zelo cenil. Njemu gre zahvala, da je botanični vrt ostal, bil je dober prijatelj Hoste, botanika in cesarjevega zdravnika na Dunaju, ki je uspel vrtu pomagati. Njegovo največje delo, ki je živo še danes, je prav Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki deluje še danes. Prepoznal je nadarjenost svojega dijaka Franceta Prešerna in se zanj zavzel. Njegovo botanično znanje je počastil nemški botanik Reichenbach, ki je po njem poimenoval naš monotipičen rod Hladnikia pastinacifolia, edini rodovni endemit pri nas.

BGCI akreditacija

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ponovno z dve svetovnima certifikatoma. Obnovljeni certifikat za botanične vrtove smo uspeli pridobiti povsem ob koncu leta, naslednjega za ohranjanje rastlinskih vrst pa smo dobili v petek. Od 117 vrtov na celem svetu, ki so zaprosili in šli čez zahteven postopek preverbe za pridobitev certifikata ima sedaj samo 94 vrtov na svetu certifikat za botanične vrtove in samo 18 med njimi ima še certifikat za ohranjanje rastlinskih vrst.

BGCI akreditacija

Po decembrskem prejemu obnovljenega certifikata za botanični vrt, so nas danes s strani svetovne organizacije botaničnih vrtov BGCI v Londonu razveselili z še drugim obnovljenim certifikatom za ohranjanje rastlinskih vrst. Čeprav smo en certifikat že imeli, smo do tega prišli še z večjim trudom in s še več dokazili kot pri prvem. Ni dovolj imeti samo strategijo, brez nje ne moreš biti certificiran vrt, ni dovolj imeti samo vizijo. Vse navedeno je potrebno tudi izvajati in potem to z izvedenimi deli dokazati, da potem zadostiš vsem pogojem za certifikat. Veseli smo, da smo v ekipi tistih najboljših na svetu.

Sobota, 6. in 13. april ob 10.00 uri
DELAVNICA BOTANIČNIH ILUSTRACIJ – Ljubljanski tropi 2024

Sobota 13. april 2024 ob 12.00 uri
VODENJE PO RAZSTAVI  BOTANIČNIH ILUSTRACIJ – Ljubljanski tropi 2024

Sobota, 20. april 2024 ob 9.00 uri
18. BOLŠJI SEJEM RASTLIN

Sobota, 20. april 2024 ob 11.00 uri
STAPELIJE, ''ORHIDEJE'' MED SOČNICAMI

Sobota, 20. april 2024 ob 12.00 uri
Predavanje
KAKTUSI NIMAJO BODIC, A VSEENO BODEJO?

Sreda, 24. april 2024 ob 18.00 uri
Otvoritev razstave
KAKTUSI IN DRUGE SOČNICE – NA ZNAMKAH SVETA, FOTOGRAFIJAH IN V ŽIVO

Tropski rastlinjak je odprt vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 10.00 – 18.00

Čajnica Primula je odprta vsak dan (tudi sob. in ned. ter prazniki) 11.00 – 17.00

APRIL V RASTLINJAKU TIVOLI
v Parku Tivoli, poleg Čolnarne,
Cesta 27. aprila 2
Odpiralni čas rastlinjaka:
Zaprto!

Edulis Galanthus nivalis Nova Gorica

G. nivalis 'Nova Gorica' ima zunanje perigonove liste zeleno progaste, notranji krog je v celoti zelen, z belo obrobo na spodnjem delu notranjih perigonovih listov. Ker je primerek najdena na Goriškem in je najbolj izstopajoča, sem jo poimenoval po mestu Novi Gorici (Bavcon 2008).

Pomlad 2024 v botaničnem vrtu

Botanični vrt z vsakim sončnim dnem dobiva novo podobo. Zimske rastline se prebujajojo, mali navadni zvončki, jarice, veliki zvončki kronice, žafrani, telohi se prebujajo in vrt odevajo v belino, snežno belino in vso pisano mavrico drugih barv. Obiščite ga.

Friday, 1. – Sunday, 3. march 2024
9. Snowdrops festival

snowdrop festival 2015 2226

Prvi zvončki 2024

Navadni mali zvončki so že zacveteli v topli dolini Dragonje, drugje še čakajo. Kljub topli jeseni in začetka zime, so letos tudi tukaj zelo pozni. Večkrat so tukaj cveteli že v drugi polovici decembra. Letošnja jesen pa je pretopla s preveč dežja, zato so letos relativno pozni, predvsem pa še ne cvetijo tako množično kot so v prejšnjih letih.

Franja

Soteska Pasice in v njej skrita bolnišnica Franja sta me že kot otroka prevzeli s svojo divjino in iznajdljivostjo graditeljev. Ne spominjam se več, kdaj sem bil prvič tam. Vem le to, da sem se z nekakšnim strahom podal čez dobro zavarovane mostičke, ki vodijo vanjo. Soteska je vlažna. Od skal včasih kar curlja, tako da moker lesen mostiček res ni videti preveč varen….

BGCI akreditacija

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je prav danes prejel ponovno obnovljen certifikat za botanične vrtove. Leta 2018 je bil med prvimi prejemniki na svetu. Samo sedem od desetih izbranih je tedaj dobilo certifikat s strani BGCI - svetovne organizacije botaničnih vrtov s sedežem v Londonu.

Alfonz Paulin spomenik

Alfonz Paulin slovenski botanik in vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je umrl  1. decembra 1942 v Ljubljani. O njegovi smrti sta poročala časopisa Jutro (Anonym. 1942f ) in Slovenec (Anonym. 1942a).

Franc Hladnik (29.3.1773 – 25.11.1844) ustanovitelj Vrta domovinske flore - Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani letos praznuje 250 letnico rojstva. Prav Botanični vrt je edina ustanova, ki je ostala iz časov Ilirskih provinc

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je svoja dela predstavil tudi v okviru slovenskega paviljona Satovje besed na Knjižnem sejmu v Frankfurtu. Te dni pa se predstavlja na knjižnem sejmu v Ljubljani.

Knjižni sejem

Foto Frankfurt: Doc. Marija Nabernik

Volemija

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je bil izbran v osemindvajseterico evropskih vrtov za sodelovanje v svetovnem projektu varovanja volemije (Wollemia nobilis). Uradna predstavitev projekta za javnost je bila 31.10.2023 v Bedgebury National Pinetum and Forest. Več o tem velikem projektu bomo spregovorili na bližajoči se tiskovni konferenci v Botaničnem vrtu.

Nova ograja ob Ižanki

Letošnjega januarja je Mestna občina Ljubljana začela s prenovo Ižanske ceste. To nam je v vmesnem obdobju povzročalo kar nekaj težav, ker se je marsikdo zaradi prenove vrtu izognil, a kljub temu smo bili potem veseli, ko so v poletnem času številni tujci kljub prenovi obiskovali vrt. Prenova se v zgornjem delu počasi bliža koncu. V tem zgornjem delu Ižanke je prav ograja Botaničnega vrta najdaljša, ki meji na cesto. Iz arhiva je razvidno, da je bila narejena let 1959 ob tedanji širitvi ceste.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je ob 210 letnici svojega delovanja dobil najlepše darilo, porušili so mu rastlinjak in vhodni objekt na novi lokaciji na Večni poti. Tam je vrt predviden že od leta 1974. Še neamortizirane objekte rastlinjak in vhodni objekt, lep objekt, ki je bil lepo umeščen v prostor je zamenjal megalomanski objekt, ki je sedaj zgrajen z EU sredstvi, vrt pa je izgubil vse prostore namenjene njemu, ki so bili zgrajeni iz davkoplačevalskim denarjem. Res je skoraj neverjetno, da v dobi ko govorimo o zmanjšanju biodiverzitete se najstarejši posvetni ustanovi, ki se z biodivreziteto sedaj ukvarja že 213 let krči možnost za napredek. Tako smo v sredo 18.10. in četrtek 19.10 že četrto leto zapored svojo veliko zbirko sredozemskih rastlin selili v rastlinjake Marjetice Koper v Koper, ki nam je edina lahko zagotovila prezimovanje rastlin v zanje normalnih pogojih. To pa veliko stane, predvsem je pa tak prevoz v velikih kontejnerskih šleparjih za rastline tudi težava, ker jih je potrebno krajšati, da gredo na kamione in še posebej je to slabo za kakteje, ki so v vrtu že vse od leta 1955 in tega ne prenašajo najbolje. Skratka po Evropi gradijo botanični vrtovi nove rastlinjake še posebej po kovidu, ko se je pokazalo kako pomembne so rastline. Pri nas se je pa vrt začelo podirati, botanični vrt še vedno po 32 letih samostojne države nima urejenega ne financiranja ne kadrov. Res je sramotno, da fakulteta v vseh teh letih najstarejši matični ustanovi ni znala in ni hotela zagotoviti tega kar vrtu pripada.

Rastline smo v sredo 18.10 začeli nalagati ob 7.30 in potem so po kakih dveh urah potovale v Koper kjer je sledilo razlaganje.

Selitev rastlin

Članek iz Biološkega vestnika

Sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij

Ensconet Consortium Consortium Consortium

Letter of Support University of Ljubljana

Razgovor uporabnikov prostorov

Ljubljana–Koper
26.–28. september 2023

Program festivala

20. septembra nas je zapustil pediater in primarij na Pediatrični kliniki v Ljubljani v pokoju. Dr. Luka Pintar. Hkrati je bil neprecenljiv fotograf avtohtonih rastlin in ljubiteljski botanik, ki je odkril marsikatero novo nahajališče naših avtohtonih vrst. Spoznala sva se v Prirodoslovnem društvu Slovenije in hkrati v Botaničnem vrtu, kjer sem ga spoznal že v študentskih letih sredi 80 let, ko sem tam začenjal z delom. Neutrudno je prihajal v Botanični vrt tudi kasneje, ko sem vrt prevzel v upravljanje. Tako prej kot kasneje sva se vedno prijetno pogovarjala. Bil je prijeten sogovornik, ki je vedel res veliko povedati tako o zgodovini, medicini, botaniki še posebej o strupenih rastlinah, s katerimi se je ukvarjal tudi zaradi svoje službe. Napisal je tudi priročno skripto o njih. Kasneje je vedno več zahajal v vrt in tam prebil s fotoaparatom dopoldneve ali popoldneve. Pri nas je imel kar domicil, nekaj opreme je puščal kar v vrtu. Njegove fotografije so bile vedno vrhunske. Znal jih je tudi analizirati in povedati kako so nastale, ob kakšni osvetlitvi, ob kakšni odprtosti zaslonke in še kaj. Vedno je tudi dodal v kakšni svetlobi bi jih še rad posnel ipd. Če sva le imela nekaj časa je vedno sledila tudi kakšna malo bolj zabavna zgodbica prej kot se je poslovil. Skratka bil je res gospod z veliko začetnico. Radi smo ga imeli.

Nadstrešnice

V tednu mobilnosti Mestna občina Ljubljana ponovno zasaja nadstrešnice. Zelena prestolnica Evrope v letu 2016 se tako vsa leta nadaljuje in to zelo uspešno in koristno za vse meščane, za opraševalce. Ko smo te dni sadili nadstrešnice v Šiški so se na sosednji, ki je bila že zasajena kar trlo čebel, ki so letale od cveta do cveta lukih, ki so tam ravno cveteli. Že 25 nadstrešnic je ozelenjenih. Letos jih bo v tem času novih 15. MOL, Evroplakat in Botanični vrt Univerze v Ljubljani, ki zasaja nadstrešnice ter zagotavlja avtohtone vrste domačega izvora, vse vzgojene v vrtu iz našega semenskega materiala, tako nadaljujemo zeleno mestno zgodbo.

Vsak zeleni del se vklaplja v internetno zeleno mrežo, ki naravo preko mesta povezuje nazaj z naravo.

https://www.tiktok.com/@mestnaobcinaljubljana/video/7285331935499504928

Obisk kolegov iz Celovca

Obisk kolegov iz Celovškega Botaničnega vrta. Ob vsakem obisku pade kake zanimiva primerjava tudi danes ni bilo nič drugače. Kolegi so bili nad vrtom navdušeni, ogledali so si prav vse tudi zakulisje, ki je javnosti skrito. Ob vsakem obisku iz tujine pa se pokaže vsa beda izgovorov, ki jih imajo pri nas, da bi se karkoli lahko rešilo.

14. septembra praznujemo 170. letnico rojstva Alfonza Paulina, ki je Botanični vrt Univerze v Ljubljani vodil od leta 1886 vse do leta 1931. V letu 2021 smo mu posvetili dvojezično monografijo, kjer trije avtorji predstavljajo njegovo vsestransko delo v botaniki in tudi izven nje. Paulin se je ukvarjal tudi z zbiranjem gradiva za Pleteršnikov slovar, bil je izredno dober srednješolski učitelj, s ponovno oživitvijo Univerze leta 1919 je pet semestrov honorarno predaval tudi botaniko. Imel je stike s številnimi srednjeevropskimi botaniki in njegova posušena herbarijska zbirka - Flora exsiccata Carniolica je predstavila floro Kranjske in je izhajala od leta 1901 vse do leta 1936. Predstavlja temeljni kamen novejše slovenske floristike. V Krškem so na našo pobudo in s pomočjo Botaničnega vrta organizirali mini simpozij njemu v čast in še več različnih dejavnosti. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani ima Paulin svoje obeležje že od leta 1963, v Leskovcu pri Krškem v parku ob Šrajbarskem turnu pa od leta 1992. V avli tropskega rastlinjaka si lahko te dni ogledate priložnostno razstavo o Paulinovem delu.

Ciklame

Kljub relativno mokremu poletju so ciklame letos kar čakale na optimalni čas za cvetenje. Šele zadnja ohladitev jih je vzpodbudila, da so obilno začele s cvetenjem. Lani jih je zaustavljala suša, letos pa mokro in toplo vreme. Tiste prave ohladitve pa ni bilo. Sedaj pa se začenja njihov čas. Tam kjer jih je mnogo: v gozdu, na robu gozda ali na pokošenih senožetih prav zadehti. Predvsem senožeti je vedno manj, zato se ciklame vedno bolj umikajo v gozd in na cestne robove. Prav slednji so ponekod po Sloveniji postali njihova najlepša in najbolj dosegljiva rastišča, če jih le mulčer ne uniči prezgodaj.
Nekaj iz naše velike zbirke, ki obsega preko 6000 enot iz različnih delov Slovenije, pa si je mogoče ogledati v starem rastlinjaku Botaničnega vrta na Ižanski cesti 15.

ÉTABLISSEMENT AVEC TRADITION ET CONNAISSANCES DEPUIS 1810!

JARDIN BOTANIQUE DE FETE - BIODIVERSITÉ GARDIEN POUR 213 ANS!