
Foto: J. Kališnik
Pozdravni nagovor
Spoštovani, lep pozdrav vsem na današnji predstavitvi dela botaničnega vrta v preteklem letu. Že 216 let jih letos šteje. Marmontova odredba iz 4. julija 1810 se nanaša tudi na botanični vrt. V 9. členu Marmontove odredbe je določeno, naj se poleg knjižnice, fizikalnega in kemičnega kabineta, ustanovi še botanični vrt. V veljavo je stopila 1. oktobra 1810 in je visoke šole v Iliriji povzdignila na stopnjo univerzitetne ravni. Če za primerjavo damo učinkovitost tedanjih oblasti, ki so v istem letu 11. julija že slovesno odprle Botanični vrt za javnost in današnje stanje duha, ko v 35 letih samostojne Slovenije nismo uspeli vrta razširiti in urediti njegovega financiranja, potem je napredek res zelo viden. Kljub temu pa je Botanični vrt UL kljub majhnosti eden izmed vodilnih v svetu v vsem tistem, kar se dogaja v vrtu in izven njega. Na to smo ponosni, to nam priznajo tujci kar je še toliko vrednejše. Zato se danes veselimo vsega kar vrt počne na raziskovalnem, pedagoškem in kulturnem nivoju za vse, znotraj in izven Fakultete in Univerze.
Ko postanejo dnevi vroči, potem so vrt in zelenje še toliko pomembnejši, saj je temperatura tam znosnejša. Morda so podobno razmišljali davnega leta 1810, da so tukaj v zelenju, čeprav še brez sence dreves odprli Vrt domovinske flore - današnji Botanični vrt Univerze v Ljubljani. Tukaj na tem mestu smo že 213 let in vsa ta leta izvajamo svoje aktivnosti v dobro rastlin in naših obiskovalcev. Vsako leto poskušamo biti kar se da aktivni na različnih področjih, ki vključujejo rastline in prav na dan našega rojstnega dne je priložnost, da se ozremo nazaj v preteklo leto.

Vljudno vas vabimo na tiskovno konferenco ob 215-letnici Botaničnega vrta v petek 11. julija ob 11. uri v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani, pri Čajnici Primula.
Ob bližajočem kulturnem prazniku v vrtu predstavljamo dela iz naše hortikulture, ki je bila tista iz katere beseda tudi izvira: namreč iz obdelave zemlje. Rastlinsko bogastvo Slovenije je neizmerno in v primerjavi z bistveno večjimi državami jih Slovenija močno prekaša ali pa ima vsaj enako število rastlin. Prav to Slovenijo dviguje na raven biodiverzitetno izredno bogatih držav Evrope - kar med vroče točke Evrope. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, prvotni vrt Visokih šol (1810), ki so imele značaj Univerze za časa Ilirskih provinc (1809), od samih začetkov predstavlja rastlinstvo naše dežele Evropi. To tradicijo ohranjamo do današnjih dni.

Foto: Jure Kališnik
Leto hitro mineva in zopet smo v vročem poletju. Prav tako v poletju 11. julija so pred 211 leti za javnost odprli Botanični vrt - vrt Domovinske flore. Nihče takrat ni računal, da ga bo droben, ne povsem samostojen in neviden organizem, če mu sploh lahko tako rečemo, po 211 letih spravil tako na kolena. Govorimo namreč o korona virusu, ki je prvič v 211 letni zgodovini pomenil prekinitev neposrednega stika med obiskovalci in rastlinami. A kljub težki situaciji je preživel še eno leto in kolikor se je le dalo še naprej skrbel za rastline, njihovo varovanje in njihovo povezanost z ljudmi. Tako vam bomo v nadaljevanju predstavili nekaj aktivnosti iz leta obsorej, ko nas je ponovno zaznamovala epidemija.
Beseda kultura izvira iz priprave zemlje za rastline, ki jih človek goji že več kot 10 000 let. V Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani se s tem, ko moramo za različne rastline pripraviti ustrezna okolja, da nam na majhni površini uspeva preko 5000 vrst vsak dan srečujemo. Vendar to ni dovolj, to svoje znanje skušamo tudi ubesediti in ga potem predstaviti domači in tuji javnosti. To vrt počne že 210 let in ravno ob koncu leta in v začetku novega smo bili v tem zopet zelo dejavni. To vam bomo skušali na kratko predstaviti.
ÉTABLISSEMENT AVEC TRADITION ET CONNAISSANCES DEPUIS 1810!

JARDIN BOTANIQUE DE FETE - BIODIVERSITÉ GARDIEN POUR 216 ANS!